Mehanski in elektromehanski stroji

Aritmetični stroj za osnovni aritmetični operaciji, seštevanje in odštevanje, je leta 1640 izdelal Blaise Pascal. Za predstavitev desetiških števil je uporabljal zobata kolesa z desetimi zobmi in mehanizem za prenos enote na naslednje kolo po vsakem polnem obratu. Imel je dve skupini s šestimi zobatimi kolesi. Ena je rabila kot akumulator (rezultati operacij se v njem zbirajo oz. akumulirajo), druga pa za vnašanje šestmestnega števila, ki ga je uporabnik želel prišteti ali odšteti od tistega v akumulatorju. Pogon stroja je bil s pomočjo posebne ročice seveda ročen. Pascal je izdelal več kot 50 strojev, ki so ne preveč zanesljivo seštevali 5-mestna, pozneje tudi 8-mestna števila. Po njegovih idejah je leta 1670 Gottfried von Leibniz izdelal koračno računalo, ki je omogočalo seštevanje, odštevanje, deljenje in množenje.

Mehanski računski stroji delujejo mehansko – s kolesjem, z zobniki, bobni z zobci in s pomočjo mehanskega pogona (npr. parni stroj), ki poganja kolesje. Najbolj znan izumitelj takega stroja (analitični stroj) je Charles Babbage (1791–1871). Potrebe takratnega časa so bile manjše od zmogljivosti njegovega računskega stroja.
V začetku 20. stoletja je razvoj elektrotehnike za pogon mehanskih strojev omogočil uporabo elektromotorjev. Pojavile so se luknjane kartice (že Babbage je v svojih zapisih omenjal operacijske kartice, ki bi delovale nekako tako kot današnji programi – določale, kdaj naj se nad določenimi podatki izvrši katera od operacij), ki so postale popularne zaradi naraščajoče potrebe po štetju prebivalstva oziroma obdelavi velike količine informacij. Stroj za obdelavo omenjenih podatkov je konec 19. stoletja izdelal Herman Hollerith.

IBM je leta 1935 podpisal pogodbo z U.S. Social Security Act ter zagotovil, da bo izdelal popis vseh zaposlenih Američanov (približno 26 milijonov) ter ga tudi vzdrževal. Operacija se je imenovala »največje štetje vseh časov«, IBM-u pa je prinesla nadaljnje pogodbe z vlado ter povečala rast podjetja. Med letoma 1936 in 1939 je Nemec Konrad Zuse razvil računalnik Z1, ki velja za prvi računalnik z možnostjo programiranja.

Dunja Rosina, Računalniški muzej

"Mislim, da je svetovnem trgu prostora za pet računalnikov."
Thomas Watson, predsednik IBM, 1943