Računalništvo v Sloveniji
V Sloveniji je bil nosilec razvoja računalništva takrat še Nuklearni inštitut Jožef Štefan, katerega delovanje je bilo tesno povezano s slovenskim gospodarstvom. Leta 1962 so za potrebe raziskovalnega dela kupili tranzistorski računalnik Zuse Z23, leta 1976 pa razvili prvi jugoslovanski procesni 8-bitni računalnik Darta 80. Konec sedemdesetih let so izdelali prvega robota v Sloveniji, Goro-1. Leta 1987 je Institut ustanovil podjetje Inea, ki se je ukvarjalo z vodenjem procesov v proizvodnji in z energetiko. Prvi superračunalnik Convex je bil na Institutu postavljen leta 1990. Na Institutu ustanovljeni Republiški računski center je uporabljal srednje velik računalnik CDC3300. Leta 1972 so sistem razširili z računalnikom Cyber 70 in z njim omogočili računalniško podporo devetim ustanoviteljem. Za računalnik Cyber 172 so leta 1977 odšteli kar 1,5 milijona dolarjev. Na oba sistema je bilo prek 32 daljinskih priključkov priključenih 20 ustanoviteljev, kar je bil velik tehnološki uspeh, sistem pa takrat eden največjih v Evropi. Računski center se je leta 1980 osamosvojil in danes deluje kot delniška družba.
V začetku sedemdesetih let je podjetje Elektrotehna z ameriškim podjetjem Digital Equipment Corporation (DEC) podpisalo pogodbo o prodaji njihovih računalnikov v Jugoslaviji. V času sodelovanja so v Elektrotehni razvili oddelek Digital, ta pa je leta 1977 prerasel v podjetje Delta. Že naslednje leto so njegovi strokovnjaki razvili lasten PDP kompatibilen računalnik. Po sklepu republiške vlade o združevanju podjetij, ki so proizvajale računalnike, se je Delta izločila iz Elektrotehne in se skupaj z deli Iskre in Gorenja združila v podjetje Iskra Delta, ta pa je postala vodilno računalniško podjetje v Jugoslaviji. Leta 1984 so začeli izdelovati računalnik Iskra Delta 800, ki je bil pravzaprav računalnik PDP-11/34. Operacijski sistem na teh računalnikih se je imenoval Delta/M in je temeljil na sistemu RSX-11M.
Poleg sestavljanja tujih računalnikov je Iskra Delta skrbela tudi za lasten razvoj. Leta 1983 so razvili računalnik Partner s procesorjem Z80 in z operacijskim sistemom CP/M. Osebni računalnik Triglav iz leta 1985 je bil na voljo v treh različicah, odlikoval pa ga je tudi sodoben dizajn. Iskra Delta je uporabnikom nudila širok spekter računalniške opreme, servis, izobraževanja in poslovne aplikacije. Svoje poslovalnice je imela po vsej Jugoslaviji in tudi v ZDA. Čeprav je še leta 1988 zaposlovala več kot 2.000 ljudi, od tega skoraj polovico računalniških strokovnjakov, in je ustvarila za 80 milijonov dolarjev prihodkov, je šla Iskra Delta leta 1990 v stečaj.
Iskra Elektromehanika Kranj je konec sedemdesetih let razvila svoj sistem, imenovan Iskra Data. Prvi model 1680 so predstavili že leta 1979, dve leti pozneje pa sistem za distribuirano obdelavo Iskra Data 80 s procesorjem Z80, z dvema 256-kB disketnima enotama in s tiskalnikom. Poleg urejevalnika besedila je nudil še programska jezika Basic in Pascal.
Podjetje Gorenje je leta 1980 v treh različicah – hišni, osebni in laboratorijski razvilo računalnik Dialog. Operacijski sistem FEDOS, ki je temeljil na CPM/M 2.2, so razvili na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko. Podjetje Kopa iz Slovenj Gradca je leta 1982 v sodelovanju z Institutom Jožef Štefan izdelalo mikroračunalnik Kopa 2500. Poleg tega so v podjetju razvijali tudi programsko opremo, konec osemdesetih let pa so začeli prodajati podatkovne baze Oracle.
Že v šestdesetih letih je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal vsakoletni sejem elektronike. Na njem so se poleg proizvajalcev elektronskih naprav začela pojavljati tudi računalniška podjetja. V osemdesetih letih je bil v prostorih KD Ivan Cankar vsakoletni sejem informatike, pozneje imenovan Infos. Pomembna sejemska prireditev je bila tudi Interbiro na Zagrebškem velesejmu, kjer je bilo mogoče videti dosežke domače in tuje računalniške industrije.
V sedemdesetih letih so v podjetjih, bankah in na fakultetah začeli rasti centri za avtomatsko obdelavo podatkov – AOP. Na računalnike so se začele seliti skladiščne kartice, spremljanje in obdelava proizvodnih in prodajnih procesov, obračuni osebnih dohodkov, knjigovodstva in računovodstva. Poslovne aplikacije so ponekod, predvsem zaradi specifičnosti posameznih podjetij, pisali programerji v AOP centrih. Večina je uporabljala programski jezik Cobol, na univerzah pa v študijske namene tudi Fortran. Informatizaciji je sledila tudi državna uprava, predvsem pri urejanju notranjih zadev (register prebivalstva, registracija avtomobilov, ipd) in finančnih tokov (SDK). Tudi vojska je za svoje potrebe že zelo zgodaj začela uporabljati računalnike. Število računalnikov v Jugoslaviji je bilo v začetku sedemdesetih let okrog 340. Računalnike in drugo opremo so takrat lahko uvažala le nekatera podjetja. Med njimi je bila skoraj polovica IBM-ovih, uvažalo pa jih je podjetje Intertrade. Število računalnikov v podjetjih je naglo raslo, sredi osemdesetih let pa so na prodajne police prišli tudi hišni in osebni računalniki. Sinclair in Atari računalnike je prodajala Mladinska knjiga, Commodore je uvažal Konim, Metalka je prodajala računalnike Hero. Konec osemdesetih let je z gospodarsko reformo država dovolila ustanavljanje zasebnih podjetij. V Sloveniji je zraslo precej podjetij, ki so se ukvarjala s sestavljanjem PC-kompatibilnih računalnikov in z razvojem poslovnih aplikacij za mala podjetja; nekatera poslujejo še danes.
Dunja Rosina, Računalniški muzej
"Mislim, da je svetovnem trgu prostora za pet računalnikov."
Thomas Watson, predsednik IBM, 1943