Hišni in osebni računalniki
Leta 1976 sta Steven Jobs in Steve Wozniak sestavila računalnik Apple I. Stal je 666 dolarjev, kupec pa ga je sam sestavil. Matično ploščo s procesorjem MOS 6502 in 4 kB RAM-a so vgrajevali v lesena ohišja s tipkovnico. Uporabnik je za ceno 75 dolarjev dobil še vmesnik za kasetofon in kaseto z Apple Basicom. Kot monitor so uporabljali kar navaden TV sprejemnik. Izdelanih je bilo 200 računalnikov Apple I, za namen prodaje pa sta fanta ustanovila podjetje Apple Computers Company s sedežem v garaži staršev Steva Jobsa. Ohranjenih naj bi bilo še med 40 in 50 računalnikov Apple I. Leta 2010 so enega od njih na dražbi prodali za 213.600 dolarjev.
Leta 1982 je prišel na trg legendarni ZX Spectrum, hišni računalnik, ki je tudi v Sloveniji sprožil računalniški bum. Računalnik se je priključil na TV, programi so se nalagali z običajnih avdio kaset, vgrajeni Basic pa je v marsikom vzbudil željo po programiranju. V Sloveniji je bilo zanj treba odšteti okrog 400 takratnih nemških mark, zaradi težav pri uvozu pa ga je v državo marsikdo prinesel nelegalno. Računalniki in programi, predvsem igrice, so se prodajali prek malih oglasov ali pa na bolšjem sejmu. Znana ljubljanska radijska postaja je igrice predvajala na začetku in koncu programa. Z računalniki ZX Spectrum so se opremljale tudi slovenske osnovne šole. Učenci so se seznanjali z računalnikom in se učili programiranja v Basicu. Računalnik Commodore C64, ki je na trg prišel po nekaj mesecih, je bil zmogljivejši od svojega evropskega tekmeca, imel je več spomina kot Spectrum in predvsem boljšo tipkovnico.
Ker je vsak proizvajalec hišnih računalnikov ponujal nekaj svojega, so bili ti stroji med seboj nekompatibilni, težave pri prenosu programske opreme so se pojavljale celo med računalniki istega proizvajalca. Sprva so se na hišnih računalnikih v glavnem igrale igrice, sčasoma pa je bilo zanje napisanih precej uporabnih in izobraževalnih programov.
Avgusta 1981 je IBM predstavil svoj osebni računalnik – IBM PC model 5150 s procesorjem 8088 in 16 kB RAM-a. Njegova naslednika, računalnika XT in AT, sta kljub visoki ceni hitro našla prostor v poslovnem svetu. Kmalu so se na trgu pojavili tudi cenejši in dostopnejši t. i. IBM kompatibilni računalniki. Njihova razširjenost se je iz leta v leto povečevala, največji razvoj sta dosegli periferna in programska oprema.
Računalniki postajajo vse manjši, zmogljivejši in cenejši. Danes ni več področja človekovega delovanja brez računalniško podprte tehnologije.
Dunja Rosina, Računalniški muzej
"Mislim, da je svetovnem trgu prostora za pet računalnikov."
Thomas Watson, predsednik IBM, 1943