Vedno hitrejši tehnični razvoj sili uporabnika k nakupu vse novejših računalnikov, pri tem pa zavrže svoj stari, še vedno delujoči računalnik. Zgodovina računalništva je tako zanemarljivo kratka, da starejši računalniki (še) nimajo zgodovinske vrednosti, v obdobju le petdesetih let pa se je na odpadu znašlo na tisoče in tisoče zaradi izjemno hitrega tehnološkega napredka zastarelih in neuporabnih računalnikov. Pa so res neuporabni? Morda na njih res ne moremo igrati najnovejše igrice, se povezati na svetovni splet in poslati elektronske pošte, morda se z njimi res ne da zmodelirati 3D modela skodelice, a funkcije, za katere so bili izdelani, še vedno opravljajo.
Na grobo bi lahko zgodovino računskih strojev razdelili na obdobja zgodovinskih, mehanskih in elektromehanskih strojev, na začetke elektronskih strojev za računanje in na obdobje po letu 1950, v katerem je zaradi izuma integriranega vezja v računalniški industriji prišlo do pravega buma.
Ljudje smo prav gotovo šteli že, ko še sploh nismo poznali številk, seštevali in odštevali pa s pomočjo prstov, kamnov, vejic. Z razvojem matematike so se razvijali tudi stroji oziroma pomagala, ki so človeku omogočila lažje ter hitrejše izračunavanje zapletenejših računov. Le kdo še ni slišal za Abakus, pripomoček za računanje s kroglicami. Točnih podatkov, kdaj so prvič za računanje uporabili napravo, podobno Abakusu, ni, ugiba pa se, da že okoli 2.500 let pr. n. št.
Dunja Rosina, Računalniški muzej
"Mislim, da je svetovnem trgu prostora za pet računalnikov."
Thomas Watson, predsednik IBM, 1943